m – mage
mâge – mage-zoge
mage-zoge – Mainz
mæjen – mal-gast
mal-gëlt – malz–
mal-zan – mandel-blüete
mandel-bône – manger
mangerîe – maniger-hande
maniger-hande – mannes-geziugelîn
mannes-guot – man-slahtunge
man-slahunge – man-zît
man-zîtic – marc-vade
marc-vuoter – mær-haft
marien-rôse – markîs
marktes-rëht – martelîen
martel-pîn – marwen-lit
marzel – mateblez
mate-meier – maʒalter-blat
maʒalter-boum – mechele
mecheler – megerunge
megetlach – meien-schîn
meien-site – Meilanz
meil-banc – meinel
meinen – meir
mei-rëht – meister-lôn
meister-lôs – meiʒel-wunde
meiʒen – melissen-waʒʒer
Melk – memmendic-heit
memorialis – menkelen
menkel-hûs – menschen-rucke
menschen-schîn – mêr
meral – Meridien-lant
merîdiês – mer-muschel
mërn – mer-swërt
mer-swîn – mërze-man
mërzen – messîn
Messîn – metten
metten (?) – mëʒlîn
mëʒ-lîne – michelen
michel-geræte – miet-man
miet-nëmer – mîle2
mîlen – min
mîn – minne-bürnende
minne-büschel – minne-lîche
minne-lîcheit – minnen-schar
minnen-schilt – minne-sælec-heit
minne-sam – minne-trit
minne-trût – minniclîche
minnic-lîcheit – mirtel-ber
mirtel-boum – misse
misse-ahten – misse-gihtic
misse-gloube – misse-kleit
misse-komen – misse-schiht
misse-schrîben – misse-varwe
misse-vellic – mist-grape
mist-gruobe – mite-gân
mite gân – mite-hëllende
mite-hëller – mite-redec
mite-reden – mite teilen
miteteil-haftic – mite-würkærinne
miteʒ – mittel-lich
mittel-lôs – mitten-künne
mitten-tac – miuselîn
miuse-loch – molken-slûch
molken-topf – môraʒ
mörche – morgen-këller
morgen-kluc – môrlîn
môr-liute – mort-gelîche
mort-gërnde – mort-slac
mort-slange – mûche
mûcheime – müeterîn
müeter-lich – mûl-affe
mül-ahe – mül-korn
mûl-korp – multer
multer – munder
munder – munt-bor
muntbor-rëht – münz-kamerære
münz-laube – muote
muotec – muot-gelust
muot-gelüste – muoʒen
muot-gelüste stN.
muot-geluste swM.
muot-gerihte stN.
muot-grimme Adj.
muot-hart Adj.
muot-heit F.
muot-hermen swV.
muot-lich Adj.
muot-lôs Adj.
muot-lust stM.
muot-macherinne stF.
muot-mâʒe stF.
muot-mâʒen swV.
muot-mâʒunge stF.
muot-rîche Adj.
muot-sælic Adj.
muot-sam Adj.
muot-schar stF.
muot-scharn swV.
muot-scharunge stF.
muot-senen stN.
muot-siech Adj.
muot-starc Adj.
muot-suht stF.
muotsuone swF.
muotsuonen swV.
muot-trüebe Adj.
muotunge stF.
muot-vagen swV.
muot-veste Adj.
muot-vinger stM.
muot-vrî Adj.
muot-willære stM.
muot-wille Adj.
muot-wille swM.
muot-willec Adj.
muotwillec-heit stF.
muotwillec-lich Adj.
muot-willelîche Adv.
muot-willen swV.
muot-willens Adv.
muot-willîche Adv.
muot-willigen Adv.
muot-willigen swV.
muot-williger stM.
muoʒe stF.
muoʒe stfn?
muoʒec-lich Adj.
muoʒec-lîche Adv.
muoʒen swV.
muoʒ-ganc – murilegus
mûrîn – murzelinc
murzeln – mûs-lîchen
mûs-ôre – mutzen2
mutzen-gras – myrre
|
muot-gelüste stN. MWV
muot-geluste swM. (1)
muot-gerihte stN. MWV
muot-grimme Adj. MWV
muot-hart Adj. (2) MWV
muot-heit F.
muot-hermen swV. MWV
muot-lich Adj. (1) MWV
muot-lôs Adj. (1) MWV
muot-lust stM. MWV
muot-macherinne stF. MWV
muot-mâʒe stF. MWV
muot-mâʒen swV. MWV
muot-mâʒunge stF. MWV
muot-rîche Adj. (2) MWV
muot-sælic Adj. MWV
muot-sam Adj. (1) MWV
muot-schar stF. MWV
muot-scharn swV. (2) MWV
muot-scharunge stF. MWV
muot-senen stN. (1) MWV
muot-siech Adj. (2) MWV
muot-starc Adj. (1) MWV
muot-suht stF.
muotsuone swF.
muotsuonen swV.
muot-trüebe Adj. (1) MWV
muotunge stF. MWV
muot-vagen swV. (2) MWV
muot-veste Adj. (5) MWV
muot-vinger stM. MWV
muot-vrî Adj. (3) MWV
muot-willære stM. (1) MWV
muot-wille Adj. (1) MWV
muot-wille swM. (61) MWV
muot-willec Adj. (14) MWV
muotwillec-heit stF. (2) MWV
muotwillec-lich Adj. (6) MWV
muot-willelîche Adv.
muot-willen swV. (3) MWV
muot-willens Adv. (1) MWV
muot-willîche Adv. (2) MWV
muot-willigen Adv. (1) MWV
muot-willigen swV. MWV
muot-williger stM. MWV
muoʒe stF. (53) MWV
muoʒe stfn?
muoʒec-lich Adj. (4) MWV
muoʒec-lîche Adv. (2)
muoʒen swV. (3) MWV |
